Z možem imava dva mlajša otroka, sina in hčerko, ki sta še v osnovni šoli. Oba zelo rada plavata in čofotata po vodi in ker imamo do Izole dobro uro vožnje, se poleti ob nedeljah pogosto peljemo tja. To nam je že prišlo v navado in kadar ne gremo, nam kar nekaj manjka. Že nekaj časa se v avtu igramo neke vrste igrico. Med vožnjo v splet vtipkam Izola restavracije, preberem imena in potem se odločamo, kam bomo tisti dan šli na kosilo.
Včasih ko vtipkam Izola restavracije in dobimo zadetke, se odločamo tako, da žrebamo v katero bomo šli. Včasih eden od otrok predlaga črko in iščemo Izola restavracije na to črko. Ko pa ima eden od njiju rojstni dan, oba sta namreč rojena poleti, izbira tisti, ki ta dan praznuje. Takrat jima prepustim moj telefon in sama počasi vtipkata Izola restavracije, nato pazljivo prebereta imena in se po trenutnem navdihu odločita kam bomo šli.
Ko pridemo v Izolo, najprej parkiramo v bližini plaže, potem se zakadimo v vodo in uživamo na polno. Sledi obvezna malica, s sabo po navadi prinesem sendviče, saj po kopanju postanemo zelo lačni. Potem je na vrsti sladoled in spet čofotanje v morju. Ker smo tako pogosto na isti plaži, sta si otroka že dobila prijatelje s katerimi se igrajo na plaži, tako da lahko v roke vzamem knjigo, moj mož pa križanke. Pozno popoldan pa pridejo na vrsto Izola restavracije, odpravimo se v tisto, ki smo jo izbrali že v avtu in napolnimo naše trebuščke. Nato se odpravimo proti domu, veseli in polni novih doživetij.
Mislim, da je to res kvalitetno preživet čas z družino in verjamem, da bodo te nedelje in Izola restavracije najinima otrokoma ostale v spominu za vedno. Mogoče pa bova z možem nekega dne v Izolo vozila svoje vnuke in jim pripovedovala kako smo se imeli tukaj nekoč.